Maj je mesec, ko se zbudi narava v vsej svoji lepoti. Bolj smo povezani z Zemljo, z vitalnostjo, s pomladnimi sokovi, življenjem, utelešenostjo, z naravnim ustrojem. In zato je to tudi dober čas za odkrivanje prave narave v nas. Envirova majska Infuzija navdiha, ki se je odvila v četrtek, 18. maja v Kavarni Slamič v Ljubljani nas je popeljala v polje prave narave človeka in skozi zgodbo dveh navdihujočih gostov odpirala v nas srčiko luči – tiste, ki prebuja nas same ter nas povezuje drug z drugim.
Združevali smo medicino in meditacijo, glasbo in zavest, žensko in moško delovanje, pa vzgojo otrok in novo družbo…
Petro in Uroša Dobnikar je življenje pripeljalo skupaj že v študentskih letih in prepoznala sta se takoj. “Vedela sva, da sva za skupaj,” sta podelila dušno prepoznavanje, ki ga takrat še nista imela ozaveščenega. Skupaj sta se odpravila na pot okoli sveta in v štirinajstih mesecih ozavestila, koliko prepričanj in omejitev je v naših miselnih strukturah, ter kako nas širjenje obzorij zunaj nas, sooči tudi s širjenjem obzorij znotraj sebe.
Petra, glasbenica, pianistka in profesorica klavirja, profesorica na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor je prva začela z raziskovanjem svojih notranjih dimenzij z meditacijo na domačih tleh. “A je Uroš takoj sledil,” takoj dodaja. Spoznavanje globljih in širših razsežnosti zavesti ji je pomagalo ozavestiti svoje vzorce in harmonično usklajevati odnose z drugimi. Ko poglabljamo odnos s sabo, veliko lažje odpiramo tudi odnose z drugimi, veliko lepše in lahkotnejše teče naše življenje in situacije se razrešujejo sproti. “Ko sem povezana s sabo, sem del vesoljne inteligence in tok življenja mi prinese vse, kar potrebujem v tistem trenutku. Ni se mi potrebno toliko naprezati – ne miselno, ne drugače in kljub dinamiki življenja, nisem utrujena. Prav nasprotno, sem spočita in prisotna, vse preprosto teče in življenje je radostno,” nam je zaupala.
Uroš, kirurg travmatolog, z doktoratom znanosti iz fiziologije človeka, je zaposlen v UKC Maribor in kot nam je podelil, je bila njegova zaznava sveta v študentskih letih tipično ‘črno-bela’. “Meditacijo sem si želel preizkusiti, ker me je zanimalo, če res deluje. In ko sem začel videti rezultate v svojem življenju – v boljšem počutju, večji umirjenosti, lepših odnosih, globljem razumevanju, je bilo to zame preprosto dejstvo, da deluje. Zame to ni bilo nič drugače kot reševati kakšno poškodbo, zato nisem nikoli ločeval svetov medicine in meditacije. Resnica je preprosta in duhovnost je le prava narava človeka in našega celotnega ustroja. Je nekaj preprostega, prav nič skrivnostnega,” nam je dejal.
“Čas je za prebujeno povezovanje,” smo ugotavljali skupaj skozi večer in predvsem, za preprost, harmoničen in radosten tok življenja. Tak, ki spreminja tekmovalnost v sodelovanje, vzgojo v zdravo ozaveščanje univerzalnih resnic in združuje različnosti v novo celostnost. Gosta sta nam položila na dušo naslednje:
“Resnica vedno najde pot”
in
“Nismo le barčice na razburkanem morju, smo mogočne ladje, namenjene za mirno plovbo”
Večer smo zapustili z novimi iskrami luči v sebi in obogateni z zvočno vibracijo, ki sta jo vnesla v prostor z meditativno zvočno izkušnjo naša gosta. Čutiti je bilo, da njuna zgodba vibrira tisto, kar v današnjem življenju najbolj potrebujemo – pristno resnico.
Foto utrinki večera
Fotografinja: Andreja Basle
